Predavanje: sindikalizem

Sindikati predstavljajo tiste najosnovnejše delavske organizacije, prek katerih se je od začetka kapitalizma bíl razredni boj. Proletariatu so sindikati služili kot glavno orožje v boju za višje plače, krajše delovnike, socialno zakonodajo ter izboljšanje delovnih razmer. V teh valilnicah razredne zavesti proletariata pa se je od nekdaj porajal tudi revizionizem in oportunizem. V zgodovini delavskega gibanja so sindikalne strukture tako pogosto prevzele vlogo braniteljic obstoječega sistema pred revolucionarnimi grožnjami, zaviralk razrednega boja ter podaljškov uprav podjetij. Marksistični pristop do sindikatov je bil zato od nekdaj ambivalenten: ob razumevanju nujnosti tovrstnega sindikalnega boja jih je obenem obravnaval kot del kapitalističnega sistema, kot odraz protislovja med delom in kapitalom, ki se lahko za njegovo odpravo zavzema, lahko pa se le preriva znotraj logike sistema in mu s tem v nekaterih primerih celo podeljuje dodatno legitimnost.

Uvodno predavanje letošnjega letnika Inštituta za delavske študije, s prispevki Andraža Levstka, Lovrenca Roglja in Grege Hriba, bo namenjeno trem iztočnicam v zgodovinskem pregledu sindikalizma na Slovenskem. Pregled bo zajel začetno izgradnjo sindikatov v 19. In 20. stoletju, preoblikovanje sindikalnih struktur s prehodom iz socializma v evropski kapitalizem ter notranje in zunanje boje, ki so so jih pretresli v zadnjih štirih letih.

Predavanje bo potekalo v sredo, 25. 3. 2026, v prostorih Participativne ljubljanske avtonomne cone (PLAC) na Linhartovi cesti 43.